O tobačnem dimu
Dim, ki se vije iz prižgane cigarete, vsebuje več kot 4000 kemičnih snovi (predstavljajte si, da bi z obrokom hrane zaužili 4000 dodatkov!). V plinasti obliki je mogoče najti 10–15 % ogljikovega dioksida, 3–6 % ogljikovega monoksida, 0,1–0,2 % cianovodikove kisline in 1–3 % hitro hlapljivih organskih sestavin, kot so aldehidi, ketoni in ogljikovodiki. V trdi obliki je mogoče najti prisotne rakotvorne snovi, dražila, kovine, proste radikale in nikotin. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko kar 60 spojin s tega seznama povzroča rakava obolenja.
Pomembna je še vsebnost katrana. V eni cigareti s filtrom ga je 15–25 mg, kar pomeni, da se ga pri kajenju 10 cigaret na dan v 10 letih na sluznico grla, sapnika in bronhijev prime okrog 1 kg! Morda doslej še nikoli niste slišali, da se v cigaretah nahajajo tudi spojine, kot na primer cianid, benzen, formaldehid, metanol, acetilen in amoniak.
Zasvojenost s tobakom, bodisi v aktivni bodisi v pasivni obliki, povzroča različne oblike raka na pljučih, ustni rak, rak na grlu, žrelu, ledvicah, materničnem vratu in na črevesju, pa tudi srčne napade, težave s cirkulacijo krvi, kapi in srčno-žilne bolezni, pljučne bolezni, kronični bronhitis, bolezni dlesni in oralne zdravstvene težave.
Drugi učinki nikotina so: draži očesne veznice, vpliva na avtonomni živčni sistem, škodljivo vpliva na srce in obtočila, razgradi se v jetrih, deloma se nespremenjen izloči skozi ledvice, draži sluznico želodca in črevesja, hromi funkcijo spolnih žlez.
Raziskave so pokazale, da vsakokrat, ko kadilec prižge cigareto in jo prižgano zgolj drži v roki (dima še ne izpihava), približno 85 % cigaretnega dima »napolni« ozračje v njegovi okolici. Preostalih 15 % cigaretnega dima pa kadilec vdihne skozi cigaretni filter. Vse prej naštete strupene snovi torej ne škodujejo le kadilcu, temveč tudi njegovi okolici!
Torej vsakemu posamezniku prepustimo odločitev ZA ali PROTI, vsekakor pa moramo upoštevati voljo nekadilcev.